Zbornica MedTech Slovenija

Novice



Sporočilo za medije: FORUM MedTech Slovenija

Sporočilo za medije

2. FORUM MedTech Slovenija

Strateške investicije v medicinske tehnologije so naložbe v gospodarski razvoj in družbeno blaginjo

Medicinski pripomočki niso zgolj tržno blago, temveč pomemben faktor pri izidih zdravljenja - Digitalizacija odpira pot do bolj kakovostne, pa tudi stroškovno učinkovite zdravstvene obravnave

LJUBLJANA, 3. oktober 2023 – V Ljubljani se je med 28. in 29. septembrom odvijal 2. FORUM MedTech Slovenija, osrednji strokovni dogodek na področju medicinskih tehnologij in pripomočkov. V pestri zasedbi deležnikov s področja zdravstva ter predstavnikov industrije in odločevalcev se je pokazal konsenz, da Slovenija na področju medicinskih pripomočkov in tehnologij potrebuje strategijo, ki bo zagotovila podporo kakovostni, na vrednosti temelječi oskrbi bolnikov, ki se osredotoča na optimalne izide zdravljenja. Regulacija ter zagotavljanje dostopnosti sodobnih medicinskih tehnologij sta namreč vse pomembnejši tudi pri obvladovanju naraščajočih finančnih bremen, ki so v veliki meri povezana s kroničnimi boleznimi in staranjem populacije. Dogodek je s primeri obvladovanja diabetesa in oskrbe kronične rane osvetlil tudi naraščajoč pomen podatkov v sodobni zdravstveni obravnavi, s tem pa tudi prednosti in izzive, ki jih v zdravstvu odpira digitalizacija.

V Evropi je registriranih 500.000 medicinskih pripomočkov, ki obsegajo zelo široko področje - od medicinskih gaz, oblog, bolniških postelj in blazin, merilnikov glukoze v krvi, pa do srčnih spodbujevalnikov, bolnišničnih aparatur, programske opreme za zajem in obdelavo zdravstvenih podatkov in še bi lahko naštevali. Slovenija je v letu 2022 izvozila za dobrih 480 milijonov evrov medicinskih pripomočkov, pri čemer je v zadnjih treh letih izvoz rastel v povprečju za 15,8 % na leto. “Kljub pozitivnim trendom je priložnosti za rast in večjo produktivnost še veliko. Zato je pomembno, da se najde posluh za potrebe industrije, da deluje transparentno, konkurenčno in v okviru sodobne zakonodaje,” je v uvodnem nagovoru poudarila Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije.

Industrija si želi učinkovite nacionalne zakonodaje

Globalno smo priča velikim premikom na področju medicinske tehnologije - tako na področju razvoja in inovacij, kot tudi regulacije, ki mora slediti hitrem tempu gospodarstva. Spremembe na področju regulative, ki jim Evropska unija posveča vse večjo pozornost, je predstavila Petra Zollner, direktorica industrijskih politik pri MedTech Europe. Zollnerjeva je opozorila na iztekajoče se roke za implementacijo določil Evropske uredbe za medicinske pripomočke (MDR), saj nas med drugim loči le še 9 mesecev do skrajnega roka, ki ga imajo proizvajalci za oddajo vlog priglašenemu organu za izvedbo postopka ugotavljanja skladnosti medicinskih pripomočkov in s tem pridobitve ustreznih EU certifikatov ter predvidoma 16 mesecev do vzpostavitve polne funkcionalnosti skupne evropske baze podatkov Eudamed. Subjekti, ki so zavezani evropskima uredbama (MDR in IVDR), tudi slovenski, utegnejo imeti težave, saj zaradi premajhnega števila priglašenih organov za izvajanje postopka ugotavljanja skladnosti lahko preide do zamud pri izdajanju EU certifikatov proizvajalcem, distributerji pa brez ustreznih listin, ki bi potrjevale skladnost pripomočkov, le tem ne morejo omogočati dostopnosti trgu. Slednje lahko privede do zmanjšanja dostopnosti nekaterih medicinskih pripomočkov na trgu.

Mojca Šimnic Šolinc, predsednica GZS Zbornice MedTech Slovenija, kjer si želijo osvežitev Zakona o medicinskih pripomočkov iz 2009, ki bi moral biti sprejet z začetkom uporabe uredbe MDR in IVDR, je poudarila: “Slovenski trg medicinskih pripomočkov je predvsem trg distributerjev. V register, ki je osnova za izvajanje tržnega nadzora, pa je vpisanih manj kot 13 % gospodarskih subjektov, ki po ocenah delujejo na tem področju, prav tako nimamo kazenskih določb za kršitelje.” Že ta podatek nam kaže, da je prostora za izboljšave še veliko, izboljšave pa so tudi nujne, saj si bi morali vsi deležniki prizadevati, vključno z industrijo in politiko, da pacient dobi skladen, varen in učinkovit medicinski pripomoček.

Da mora biti oblikovanje zakonodajnega okvirja premišljeno ter vključevati širok nabor kompetentnih deležnikov, z namenom, da se česa ne spregleda, je poudaril Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije. Pomen sodelovanja sta izpostavila prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice, ter Boštjan Kersnič, podpredsednik Zdravniške zbornice, ki sta izrazila hvaležnost za kakovostna zdravila in kakovostne pripomočke, ki pomembno vplivajo na izide zdravljenja.

Slovenija potrebuje strategijo na področju medicinskih pripomočkov

S staranjem populacije hitro narašča tudi finančno breme obvladovanja kroničnih bolezni, kar je na primeru diabetesa osvetlila dr. Petra Došenovič Bonča:“Celotni neposredni izdatki za obvladovanje sladkorne bolezni v Sloveniji so se v obdobju med 2019 in 2022 povečevali v povprečju za 12,5% letno, izdatki iz naslova zapletov sladkorne bolezni pa presegajo 50 % celotnih izdatkov. Zato zagotovo obstaja veliko možnosti, da z ustreznimi tehnološkimi in organizacijskimi inovacijami naslovimo naraščajoče breme sladkorne bolezni.”

Čeprav medicinski pripomočki lahko preprečijo ogromne stroške, trenutno predstavljajo le 2,4 % vrednosti v blagajni ZZZS. Od leta 2010 so se ti izdatki v splošnem povečali za 14 %, pri diabetesu pa za 19 %. Danes je za obvladovanje sladkorne bolezni namenjenih približno 30 % vseh izdatkov, ki jih za medicinske pripomočke krije ZZZS. “Na področju medicinskih pripomočkov bi potrebovali strategijo na državni ravni. Medicinski pripomočki namreč niso samo tržno blago, ampak imajo zelo pomembno vlogo pri izidih medicinskega zdravljenja,” je poudaril Drago Perkič, vodja oddelka za medicinske pripomočke pri Direkciji ZZZS. Izpostavil je odsotnost meril na področju učinkovitosti medicinskih pripomočkov ter izzive pri regulaciji, saj je glede izvajanja evropskih uredb veliko nedorečenosti pri izvajanju na nacionalni ravni, zaradi česa nimajo težav le proizvajalci in distributerji medicinskih pripomočkov, pač pa tudi ZZZS.

V slovenskem prostoru je pomanjkljivo tudi znanje o vigilanci, čeprav je poročanje deležnikov o resnih zapletih zakonsko opredeljena dolžnost, prav tako spodbujanje s strani države o ozaveščanju zdravstvenih delavcev, uporabnikov in pacientov. “Poznamo postopke vigilance, a premalo vemo o tem, kakšni so postopki, ko pride do zapletov. Pomembo je tudi, da sploh razumemo, kaj je zaplet,” je poudaril Julijan Stropnik, vodja delovne skupine za vigilancov GZS Zbornici MedTech Slovenija. Prav iz teh razlogov so v zbornici, ob podpori JAZMP, vzpostavili spletni izobraževalni portal e-vigilanca, s katerim želijo spodbuditi poročanje o resnih zapletih z medicinskimi pripomočki.

Digitalizacija v zdravstvu ni zgolj tehnološko vprašanje

Da je temelj prihodnosti zdravstvenih sistemov na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava, je potrdila državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupnik. Predstavila je smernice na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave ter s tem povezane izzive v našem prostoru, ki so v veliki meri povezani tudi s pomanjkljivim sistemskim zbiranjem in vrednotenjem podatkov o izidih zdravljenja.

“Digitalizacija je marsikje v zdravstvu spremenila le to, da so se papirnati dokumenti pretvorili v pdf dokumente, ki se - enako kot fizični dokumenti - kopičijo. Cilj digitalizacije pa je, da podatek ustvarimo enkrat in je nato dostopen vsem,” je povedal Iztok Štotl, diabetolog in predsednik Razširjenega strokovnega kolegija (RSK) Informatika v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje. Poudaril je, da ima Slovenija izvedenih veliko dobrih projektov, ki pa niso implementirani na nacionalni ravni.

Na naraščajoč pomen pridobivanja, obdelovanja in pravilne interpretacije, pa tudi povezovanja, je opozorila tudi Anka Bolka, vodja področja za analitiko in razvoj na ZZZS, ki spodbuja vpogled vseh deležnikov v zbrane podatke. “Vse bolj je pomembno, da podatke tudi javno objavljamo. A to je izziv, saj je podatke potrebno razumeti in jih pravilno interpretirati,” meni Bolka.

Diabetes: Brez registrov v praksi na dolgi rok ne bo več šlo

S predstavitvijo dobro in široko zastavljenega registra diabetičnih bolnikov na Škotskem je navdušil eden od pobudnikov registra, dr. Scott Cunnigham z Univerze v Dundeeju. Pomen registra, ki se je v devetdesetih začel kot raziskovalni projekt, je na prelomu tisočletja prepoznala tudi država, saj je področje zaradi rastočega števila diabetikov in bremena stroškov obvladovanja bolezni postavila med prioritete. V register se stekajo podatki iz primarne ravni, laboratorijev, ambulantnih služb, pa vse do podatkov, ki jih bolniki prek aplikacij prispevajo sami. Rezultat je najmanj 10 milijonov funtov prihrankov z vidika preprečevanja zapletov, povezanih z diabetesom.

O vzpostavitvi slovenskega registra na področju diabetesa je tekla tudi beseda na okrogli mizi. Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton, tudi sam diabetični bolnik tipa 1, pri tehnologijah in pripomočkih opaža velike pozitivne spremembe. “Dobro spremljanje bolezni pripomore k obvladovanju kasnejših zapletov ali pa, da do zapletov sploh ne pride, kar pomeni manj izdatkov za ZZZS,” je povedal Gratton.

Diabetolog Andrej Janež je poudaril, da je tudi zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 v zadnjih petih letih doživelo velik napredek, na voljo je več terapevtskih možnosti, v uporabo prihajajo tudi t.i. zdravila, ki spremenijo izhode zdravljenja. A zdravniki se želijo prepričati, kako določena terapija vpliva na vsakega posameznega bolnika. “Register na Švedskem je pokazal, da je v populaciji med 40 in 50 letom velik problem srčno popuščanje. To je bil pomemben signal, da so posameznike detektirali in uspešno zdravili,” je povedal Janež ter poudaril, da na trg prihajajo nove terapije, ki terjajo kontinuirano spremljanje bolnikov. "Slovenije brez registra v naslednjih letih si sploh ne predstavljam. Podatkovna baza bo nujna za spremljanje,” je povedal Janež in dodal: “Podatki tudi utemeljujejo izdatke pri plačniku, tako, da lahko omogočijo terapije bolnikom.”

“Pri registru sta pomembna dva vidika: vpogled v podatke, pa tudi predikcije. Vpliv terapije je namreč odvisen tudi od genetskih predpostavk. Nekdo lahko dobiva odlično zdravilo, a se nanj ne odziva dobro ali pa mu celo škodi. Menim, da bo v kratkem nedostojno zdraviti brez napovednih modelov,” je razvoj personalizirane medicine napovedal diabetolog Iztok Štotl.

S pravimi podatki in preventivo se izognemo velikim stroškom oskrbe kronične rane

Simon Verdonck, ki se v družbi Alira Health posveča področju tržne dostopnosti medicinski pripomočkov, je osvetlil različne vzroke za nastanek kronične rane in inovacije, ki s pomočjo naprednih tehnologij natančno spremljajo paciente in preprečujejo potencialne zaplete. Dotaknil se je tudi dostopnosti in različnih inovativnih modelov financiranja ter kritja terapij po evropskih državah.

Izzive pri obravnavi kronične rane je izpostavila Anja Jovanovič Kunstelj, strokovna direktrica Splošne bolnišnice Jesenice, kjer se pri osredotočanju na boljše izide zdravljenja ran strokovni svetovalci soočajo tudi s finančnimi vprašanji. Poudarila je pomen ustreznega prepoznavanja in razvrščanja bolnikov, čemur pritrjujejo tudi podatki iz velškega registra kronične rane, kjer so podatki pri vsakem obisku družinskega zdravnika anonimizirani in poslani v nacionalni sistem.

“Na nacionalni ravni smo za oskrbo kronične rane v enem letu porabili 328 milijonov funtov na primarnem nivoju, kar predstavlja velik del proračuna,” je podatke iz leta 2016 povzel Michael Clark, profesor iz velškega inovacijskega središča, specializiranega za obravnavo ran.“Z vpogledom v podatke smo zaznali, da je imelo več kot 50 % bolnikov v bolnišnicah visoko tveganje za nastanek razjed zaradi pritiska; petina razjed ni bila zaznana; petina pa jih ni bila pravilno razvrščena,” še dodaja. Prepričan je, da tudi manjše izboljšave v oskrbi ran, predvsem na področju preventive, vodijo do velikih prihrankov, saj dnevna akutna oskrba bolnika po ocenah ameriških strokovnjakov stane 99,44 USD na dan, pri čemer so dejanske številke verjetno še višje.

Da cenejši medicinski pripomočki niso neposredno povezani z zniževanjem stroškov zdravstvene oskrbe na področju ran in da lahko vodijo celo do obratnih učinkov, je v okviru predstavitve priložnosti za izboljšanje kakovosti in stroškovne učinkovitosti oskrbe kroničnih ran poudarila dr. Marjeta Logar Čuček. Izpostavila je tudi pasti javnega naročanja, kjer najnižja cena lahko izpodriva kakovost in učinkovitost, zato opozarja na potrebo po celovitejšem pristopu k javnemu naročanju.

Kronična rana: bolnik ne sme biti “paket brez naslova” v zdravstvenem sistemu

V središče razprave okrogle mize drugega dne FORUMA MedTech so govorci postavili bolnika s kronično rano in izzive, s katerimi se srečuje. Prim. Dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatološke klinike UKC Ljubljana, je prepričana, da je pot bolnika s kronično rano predolga. “Bolnik je najprej obravnavan s strani družinskega zdravnika, ki pogosto usmeri bolnika na sekundarni nivo. Tam tava med različnimi specialisti in čakalnimi vrstami, zato je nujno potrebna multidisciplinarna obravnava.” Dodala je, da bi bila potrebna baza podatkov, na podlagi katerih lahko spremljamo zdravljenje, izdatke, podatke pa tudi primerjamo.

Z vidika medicinskih sester je spregovorila Tadeja Krišelj iz UKC, ki je poudarila pomanjkanje izobraževalnih vsebin za obravnavo kronične rane v kurikulumih. Pri tem jo je podprl tudi doc. dr. Igor Frangež, predstojnik Kliničnega oddelka za kirurške okužbe UKC, ki manko vidi predvsem na srednješolskem in dodiplomskem izobraževanju. “Žal v praksi vidimo veliko že zapoznelih posledic, ki se končajo z manjšimi ali večjimi amputacijami,” je še dodal Frangež.

Bogato znanje o obravnavi bolnika s kronično rano imajo patronažne sestre, ki imajo pri izbiri sodobnih oblog proste roke, a poudarjajo, da je pacienta s kronično rano vedno potrebno obravnavati celostno. “Pri sistemskem zdravljenju velik problem predstavljajo čakalne dobe. To, da se rana doma ne celi, bolnik dobi napotnico in potem čaka tri ali štiri mesece, je nedopustno,” meni Staša Rojten, vodja patronažne sekcije v Zdravstvenemu domu Nazarje.

Na zmedo pri obravnavi bolnikov s kronično rano opozarja tudi Nataša Čermelj iz Društva za oskrbo ran Slovenije, kjer se zavzemajo za dobrobit pacienta, ki se velikokrat znajde v stiski. “Vse se začne in konča pri denarju - tudi pri pripomočkih za rano,” pravi Čermeljeva, ki problematizira tudi kakovost, dostopnost, enakovredno obravnavo in ceno pripomočkov.

Dr. Zdenka TičarzMinistrstva za zdravje, ki pokriva področje zdravstvene nege, je predstavila proces priprave strateških smernic na tem področju. “Potrebujemo nacionalno klinično pot pacienta - od primarnega do terciarnega nivoja,” je povzela kompleksno nalogo, ki so si jo zadali v okviru priprave osnutka strateških smernic. Kot velik izziv je izpostavila primarno raven zdravstvenega sistema, ker je potreben večji poudarek na preventivi - pred nastankom rane in po postavitvi diagnoze.

Pomenu preventive je pritrdil tudi Andrej Plesničar iz ZZZSNajvečjo vrednoto za pacienta ima stanje, ko razjed sploh nima.” Pri tem poudarja obravnavo celotnega vrednotenja izidov zdravljenja: “Končni izid je korist, ki jo dobimo, ko odštejemo stroške. Pri stroških pa gre za porabo vseh virov - finančnih, pa tudi človeških, okoljskih in podobno.” Podobnega mnenja je tudi Krišljeva, ki je povedala: ”Ni pomembna samo cena materiala in dela, tu so še stroški podaljšane hospitalizacije, zapletov, smrtni izidi, stroški zamujenih priložnosti, ko bi bolniki lahko prispevali k dobrobiti družbe in podobno. Sliko bo potrebno gledati celostno.”

Celotne posnetke okroglih miz si lahko ogledate tudi na spletu.

Galerija: https://forum-medtechslovenija.gzs.si/galerija/
Foto: Kraftart

---

O Forum MedTech Slovenija

FORUM MedTech Slovenija je največji dogodek s področja medicinskih tehnologij in storitev v Sloveniji z mednarodno strokovno udeležbo in aktualnimi temami. Letošnji FORUM MedTech Slovenija nosi naslov DOSTOPNA IN ENAKOVREDNA OBRAVNAVA UPORABNIKA ZDRAVSTVENIH STORITEV. Dogodek je namenjen vsem deležnikom, ki delujejo na področju zdravstva in medicinskih tehnologij, tako podjetjem kot javnim institucijam.

Več informacij: www.forum-medtechslovenija.gzs.si.

O GZS Zbornici MedTech Slovenija

MedTech Slovenija, Zbornica ponudnikov medicinske tehnologije in storitev, deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije od 1. januarja 2021. Je neodvisna in neprofitna strokovna organizacija, v kateri se prostovoljno združujejo in organizirajo podjetja s področja sodobnih in inovativnih medicinskih tehnologij ter s področja zagotavljanja storitev pacientom, zdravstvenim delavcem in zdravstvenemu sistemu v Sloveniji. V svojem delovanju sledi vzoru evropskega združenja MedTech Europe, s spodbujanjem najvišjih etičnih standardov na vseh področjih delovanja. V ospredje postavlja zdravje uporabnikov in pacientov. 

Fotogalerija