Zbornica MedTech Slovenija

Novice



OKROŽNICA PRAVNE SLUŽBE GZS: Sprejeti interventni ukrepi za pomoč gospodarstvu za omilitev posledic, ki so jih povzročile poplave v avgustu 2023

Obveščamo vas, da je Državni zbor včeraj na seji 9. 8. 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F). Gre za interventne ukrepe, ki veljajo do 31. decembra 2023, če ni pri posameznem ukrepu določeno drugače. Gre za spremembe in ukrepe, ki začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, kjer do tega trenutka še niso bile objavljene.

V nadaljevanju povzemamo glavne rešitve oziroma ukrepe za pomoč gospodarstvu za omilitev posledic, ki so jih povzročile poplave v avgustu 2023.

FINANČNI INŽENERING ZA ODPRAVO POSLEDIC NARAVNIH NESREČ (novi 44. h člen)

  • Namenjen odpravi posledic naravnih nesreč.
    Gre za ukrep posojil in garancij prek SID banke.
  • Posojilni sklad v višini 100 mio EUR (od tega delež države 33 %), prva izguba se krije v breme teh sredstev. Sredstva morajo biti porabljena v obdobju 2 let.
    Garancijska shema v višini 100 mio EUR je namenjena podjetjem za zavarovanje bančnih kreditov. Sredstva morajo biti porabljena v obdobju 2 let.
  • Prejemniki pomoči so:Gospodarstvo (gospodarske družbe, s.p., zavodi, zadruge),
    Kmetijstvo (nosilci kmetijskih gospodarstev, koncesionarji pri sladkovodnem ribištvu).
  • Posojila in garancije se dodelujejo na podlagi 50. člena Uredbe o splošnih skupinskih izjemah ali po pravilu de minimis.
    Vsota dodeljenih sredstev (skupaj z ostalimi pomočmi) ne sme presegati dejanske škode.
     

ZAČASNI UKREP NA PODROČJU DELA PROSTIH DNI (15. člen)

  • 14. avgust 2023 bo dela prost dan v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS).

ZAČASNI UKREP NA PODROČJU KREDITNIH OBVEZNOSTI IZ KREDITOV JAVNIH SKLADOV (17. člen)

  • Javni sklad, katerega ustanoviteljica je RS, ki preko javnih razpisov ali javnih pozivov izvaja kreditiranje, lahko zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav iz avgusta 2023, odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe. Odlog se sklene v obliki aneksa k kreditni pogodbi. Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga.
  • Odlog lahko odobri za največ 12 mesecev, če obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero se zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo do dneva uveljavitve tega zakona.
  • Kreditojemalec naslovi na javni sklad vlogo za odlog plačila obveznosti najpoznejedo 31. decembra 2023. V vlogi mora pojasniti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi.
  • Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami aneksa h kreditni pogodbi z amortizacijskim načrtom, ki je priloga aneksa h kreditni pogodbi.
     

ZAČASNI UKREP NA PODROČJU PREDPLAČIL V GOPOSDARSTVU (18. člen)

  • Vlada lahko za preprečitev povečanja že nastale škode v gospodarstvu zaradi posledic poplav v avgustu 2023 odloči o dodelitvi predplačila sredstev gospodarstvu na podlagi predhodnega programa odprave posledic naravne nesreče. Slednjega pripravi ministrstvo za gospodarstvo, na podlagi predhodne ocene škode, za katero pridobi ocenjene podatke o oceni škode v gospodarstvu s strani gospodarskih in obrtnih zbornic ali s strani oškodovancev.
  • Predplačilo sredstev se lahko dodeli upravičencem, ki zaradi posledic naravne nesreče ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje na podlagi predhodnega programa odprave posledic naravne nesreče največ do višine 10 % prehodne ocene iz prvega odstavka 18. člena.
  • Prejemniki poročajo ministrstvu za gospodarstvo, o porabi prejetih sredstev v 12 mesecih od prejema sredstev po predhodnem programu odprave posledic naravnih nesreč iz 18. člena in sredstev po programu odprave posledic naravne nesreče iz 44.c člena zakona. Poročilu morajo biti predložena ustrezna dokazila o porabi sredstev.

ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU DELA

1. Začasni ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče (19. – 29. člen)

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav iz avgusta 2023, je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom. Kot odsotnost zaradi višje sile se šteje (19. člen):

  • nezmožnost prihoda na delo,
  • nezmožnost opravljanja dela zaradi opravljanja nujnih ravnanj odpravljanja škode ali opravljanja nujnih ravnanj za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi in živali, ter
  • odvračanje in preprečevanje škode ali druge okoliščine nezmožnosti opravljanja dela zaradi posledic naravne nesreče.

Delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca. Uveljavlja jo lahko vsak delodajalec, razen določene izjeme:

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2022 višji od 70 %,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K standardne klasifikacije dejavnosti in je imel na dan 3. avgust 2023 več kot 10 zaposlenih,
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v Republiki Sloveniji.

Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, traja od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023 (25. člen).

  • Delavec prejme nadomestilo plače za čas, ko so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost (20. člen).
  • Delavec ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena v ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja iz poslovnega razloga (op. 138. člen ZDR-1). Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v RS (21. člen).
  • Delavec mora najpozneje v 3 delovnih dneh od uveljavitve tega zakona ali v treh delovnih dneh od nastanka razloga obvestiti delodajalca. Če je delavec o okoliščinah višje sile obvestil delodajalca pred uveljavitvijo tega zakona (skladno s splošno dolžnostjo obveščanja iz ZDR-1) se šteje, da je svojo dolžnost obveščanja že izpolnil.

Uveljavljanje pravice delodajalca do povračila nadomestil plače (22. člen)

  • Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu za zaposlovanje. Vlogi priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
  • ROK: v 15 dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona, oziroma
    v 15 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče.
  • Zavod odloči o vlogi v 15 dneh od popolne vloge z odločbo, zoper katero je možna pritožba na ministrstvo za delo. Vsebino odločbe določa četrti odstavek 22. člena.

Višina in izplačilo povračila izplačanih nadomestil plače (23. člen)

  • Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, RS povrne v celoti.
  • Povračilo nadomestila plače se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače na podlagi tega.
  • Delodajalcu pripada povračilo izplačanih nadomestil plače za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.
  • Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.
  • Delodajalec ne more uveljavljati povračila izplačanih nadomestil plače za delavca, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne more opravljati dela, v času teka odpovednega roka.

Obveznosti delodajalca (24. člen)

  • V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.
  • Delodajalec v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače delavcev, ne sme: začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je uveljavljal povračilo izplačanih nadomestil plače, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in delodajalec ni uveljavil pravice do povračila izplačanih nadomestil plače za te delavce, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela.

Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 24. člena, mora prejeta sredstva za delavca, za katerega je ugotovljena kršitev, v celoti vrniti.

Delodajalec, ki je prejel povračilo izplačanih nadomestil plače delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, na podlagi, mora v primeru, če je od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oz. za leto 2023, o tem obvestiti FURS v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z zakonom, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema povračila izplačanih nadomestil plače do dneva vračila. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi Zakon o davčnem postopku.

2. Začasni ukrep na področju plačane odsotnosti delavca (30. člen) à prostovoljci

  • Prostovoljec, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, ima pravico do plačane odsotnosti z dela največ 7 delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav (upravičenost se izkazuje na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu).
  • Izplačana nadomestila plač prostovoljcev, povrne RS v celoti.

3. Začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v RS, registriran najpozneje na dan 2. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav. Določene so naslednje izjeme:

  • Neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz.proračuna občine,
  • Delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost in ima na dan 2. avgust 2023 več kot deset zaposlenih,
  • Tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v Republiki Sloveniji.

Napotitev posameznega delavca na začasno čakanje na delo je mogoče največ za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra 2023, ukrep lahko vlada podaljša.

  • Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v RS.
  • RS zagotovi višino delnega povračila nadomestila plače v višini 80 % nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS za mesec maj 2023. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
  • Delavcem s pravicami iz socialnih zavarovanj se nadomestilo plače v tem času ne izplačuje.
  • Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri zavodu v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.
  • Obveznosti delodajalca
  • V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.
  • V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
  • Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme:
    • začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali
    • odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do delnega povračila nadomestila plače.
  • Prejemnik državne pomoči na zahtevo pristojnega organa predloži dokazila o višini dejanske škode.
  • FURS in zavod, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev.
     
  • Kazenske določbe so določene 46. členu.
     

4. Začasni ukrep pomoči za samozaposlene (47. – 51. člen)

  • Upravičenec do pomoči za samozaposlene je oseba, ki je opravljala dejavnost najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah iz avgusta 2023 in sicer:
    • samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2
    • družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2.
  • Pomoč za samozaposlene iz znaša 1.200 EUR na mesec za avgust, september, oktober, november in december 2023. Pomoč za samozaposlene je oproščena plačila vseh davkov in prispevkov.
  • Če upravičenec v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16. člena ZPIZ-2 za posamezni mesec ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela pomoči za samozaposlene glede na delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa. Delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posameznem mesecu.
  • Sorazmernost dela pomoči za samozaposlene ne velja za upravičence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPIZ-2, razen v primeru, če za posamezni mesec ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16. člena ZPIZ-2 za celotni mesec.
  • Do izplačila pomoči za samozaposlene ni upravičena oseba, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če ima na dan vložitve vloge neplačane obveznosti v višini 50 evrov ali več in nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje vloge.
  • Za izplačilo pomoči za samozaposlene upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo (na podlagi lastne ocene poslovanja, izjava je informacija javnega značaja), s katero izjavlja,
  • da je upravičenec po 47. členu, in
  • zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.
  • Upravičenec vloži vlogo do zadnjega v mesecu v septembru, oktobru, novembru oz. decembru 2023 za pretekli mesec ali za več preteklih mesecev skupaj v obdobju od 4. avgusta do 31. decembra 2023. Izplačilo se izvede 10. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje vloge. 
    Upravičenec prejme pomoč za samozaposlene za posamezni mesec od avgusta 2023 do decembra 2023. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek pomoči za samozaposlene za posamezne mesece.
    Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki do 31. decembra 2023. Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki.
     

Vračilo pomoči za samozaposlene:

  • Šteje se, da upravičenec zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2023 zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 upadli za več kot 50 odstotkov glede na leto 2022. Če ni posloval v celotnem letu 2022 oziroma 2023, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2023 zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 znižali za več kot 50 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2022. Če v letu 2022 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2023 zaradi posledic poplave iz avgusta 2023 znižali za več kot 50 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2023 do 31. julija 2023. Če pogoj ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.
  • Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, so prihodki čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
  • Subjekt, ki je uveljavil pomoč za samozaposlene, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.
  • Subjekt, ki je uveljavil pomoč za samozaposlene in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2023 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2023, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2023, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
     

ZAČASNI UKREP NA PODROČJU ENKRATNE SOLIDARNOSTNE POMOČI (52. člen)

  • Enkratna solidarnostna pomoč, ki jo izplača delodajalec v letu 2023, za hujšo škodo, nastalo delojemalcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, se do višine 10.000 eurov ne všteva v davčno osnovo iz dohodka iz delovnega razmerja.
  • Del zneska, ki presega 10.000 eurov, se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
    Za hujšo škodo se šteje škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.

ZAČASNI UKREP DODATNA OLAJŠAVA ZA LETO 2023 (53. člen)

  • Zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, ki dosega dohodke iz dejavnosti, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, lahko uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove davčnega obdobja za celoten znesek plačil v denarju za namen odprave posledic poplav v avgustu 2023, plačan na za ta namen posebej oblikovan račun RS, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja (šteje znesek vseh plačil do 31. decembra 2023 na za ta namen posebej oblikovan račun RS).
     

ZAČASNI UKREP NA PODROČJU GOSPODARSTVA (54. – 57. člen)

  • Do 31. decembra 2023 se četrti odstavek 66. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) ne uporablja.
  • V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi Zakona o javnem naročanju in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023 se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega.
  • Izdajanje soglasij, dovoljenj ali drugih aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, ki so potrebni za izvedbo ukrepov za odpravo posledic poplav v avgustu 2023 po tem zakonu se izvaja prednostno.

Obveščamo vas, da GZS – oddelek javne listine izdaja potrdila o obstoju okoliščin višje sile v povezavi z obsežnimi poplavami. Vse zahteve v zvezi z izdajo potrdila s prilogami naslovite na e-naslov javnelistine@gzs.si.

Več informacij najdete TUKAJ: Potrdilo o obstoju okoliščin višje sile v povezavi z obsežnimi poplavami (gzs.si)

Fotogalerija