Pri porabi javnih sredstev je treba slediti doseganju najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno (best value for money). MedTech podpira zasledovanje cilja smotrne porabe javnih sredstev pri nakupu medicinske opreme in pripomočkov, pri čemer pa mora biti jasno razvidno razmerje med kakovostjo in ceno.
V kolikor želi izvajalec zdravstvene dejavnosti zagotoviti kakovostno opremo, mora element kakovosti jasno izraziti kot tehnično zahtevo in/ali merilo za izbor in kakovost posledično vpliva na višino ponudbene cene.
Zgolj sledenje k čim nižji ceni vodi v dobro poznan in na žalost tudi utrjen rek, da je najcenejša ponudba pogosti najdražja ponudba. Neprimernih in nekakovostnih nakupov, kjer je edino vodilo zgolj najnižja cena je bilo v Republiki Sloveniji že preveč – npr. nedavni nakup testerjev in stentov. Prepričani smo, da najnižja cena pri nakupu opreme, poleg tega, da ne pomeni najnižjih stroškov za naročnika v celotnem trajanju uporabe opreme, lahko vodi tudi v nepravilno, neustrezno ali celo prepozno zdravljenje posameznika.
V Državnem zboru je na predlog poslancev SDS, NSI in SNS vložen predlog novele ZJN-3C, ki predvideva ustanovitev Urada Vlade Republike Slovenije za centralno cenovno evidenco, ki bi določal in objavljal referenčno ceno za medicinske pripomočke in medicinsko opremo vsakih šest mesecev. Urad, kot nov organ Republike Slovenije bi referenčne cene določal upoštevajoč cene medicinskih pripomočkov in medicinske opreme v državah članicah Evropske unije, ki so primerljive s slovenskim tržiščem. Novela ne predvideva prav nobene metodologije za izračun referenčne cene, ki bi med drugim upoštevala vsaj naslednje korekcijske faktorje: primerljivo kakovost, določanje referenčne cene za primer, ko so kot merilo določene boljše tehnične lastnosti predmeta naročila, kraj dobave, velikost trga, obdobje za katerega se sklepa pogodba o garancijskem in po garancijskem vzdrževanju, oddaljenost serviserja in številne druge.
In takšna, pavšalno določena referenčna cena nabave (in ne stroškov v življenjski dobi) bi bila ključen element za izbor ponudnika. Namreč, v kolikor bi cena najugodnejše ponudbe presegala »referenčno ceno« za 10% naročnik ne sme oddati javnega naročila.
In kaj mora po predlogu ZJN-3C naročnik v tem primeru storiti? Voditi nejaven, netransparenten postopek oddaje javnega naročila, z neposrednim vabljenjem in pogajanjem kateregakoli ponudnika na evropskem trgu!
MedTech meni, da predlog ZJN-3C izpodkopava udejanjanje kakovostne zdravstvene oskrbe! S pravico do nejavnih, direktnih postopkih javnega naročila pa odpira široka vrata korupcijskim tveganjem in sodelovanju s podjetji, ki ne vlagajo sredstev v razvoj, inovativnost in klinične študije, pač pa prodajajo poceni opremo na evropskem trgu. Prepričani smo, da ustanavljanje novih državnih organov, ki se bodo šele morali seznaniti s potrebami naročnikov ter ponudbo, ne vodi niti k smotrnejši porabi javnih sredstev niti h kakovostnejši oskrbi pacientov.
Če želimo varno in kakovostno zdravstveno oskrbo je treba predlogu ZJN-3C reči jasen in odločen NE!